Medij ljudem - moč idejam!™
|
Izbori:
Anketa
Kakšno bo leto 2009?
|
RTV blog - Deževnica
Zadnji zapisi v blogu "RTV blog - Deževnica"
0% 0% Ducat novih Zatrpati praznino. Začeti znova, zbrisati vse za nazaj, vse obraze, vse stavke, vse ljudi, vse prijatelje odsloviti, nehati biti kičast, izklopiti telefon, ne, raje dati potiho in potem zavračati, gledati, kako zvoni, brati sporočila in potem vse prezreti. Zavračati. Samo pojdi. Pojdi ti, ti, ti in ti.... 0% 0% Je po smrti še kaj? Dolgo časa sem prepričano trdila, da življenja po smrti ni in da so vse variante temu v prid zgolj tolažilne zgodbice, ki so si jih izmislili ljudje, ki se bojijo sprijazniti z dejstvom - da je smrt konec. Že kot mala sem od mame poslušala zgodbice o nekem tunelu, o luči in o odločitvi: iti onkraj ali se vrniti v stari svet.... 0% 0% Le kako ni pomembno? Mogoče bi bilo boljše, če ne bi tolikokrat dvignila roke, kljub temu da je bila na tabli očitna napaka. Lahko bi pisala malce manj provokativne spise in raje lagano privrtala do tiste petice in ne dalje. Mogoče bi pa morala malce manj poslušati besede iz raznih ust in slepo verjeti.... 0% 0% Pisanje Odrasel človek mora pisati, da se znebi strupa, ki se je nakopičil v njem, ker ni živel tako, kot bi moral. Če bi bil človek dovolj pogumen, da bi živel tisto, v kar verjame, ne bi nikoli zapisal ene same besede. 0% 0% Vidim Vidim grde punčke z željo po gladkih laseh, vidim lepe punčke v solzah na tleh. Vidim navadna dva s svetom v objemu, vidim mrki par niti blizu ne temu. Vidim jo stati, gleda v temno nebo. vidim da hlipa, sprašuje, kdaj bo prišlo. Vidim, kako nepravično dobro se deli, punčka brez vžigalic roke v nebo moli. ... 0% 0% Tako pač ni Vprašam se, zakaj imajo težke misli prevlado v glavi. Zakaj so tako močne v boju s tistimi, ki napovedujejo dobro, upanje, premik. Vprašam se, zakaj je za vsako globlje in težje vprašanje mnogim dovolj odgovor: jah, tako pač je, nimamo kaj, vedno bilo, vedno bo. To me sili, da bi bruhala.... 0% 0% Ko pride Če kdaj, sem v zadnjih mesecih skorajda uspevala živeti za trenutek. Naredila tisto, kar se mi je zahotelo v trenutku. Nič razmišljala, kaj bo potem. To zveni kul. Pa saj je. Ampak niso vsi v elementu takrat, ko si ti in bi najraje, da bi bili tudi ostali s tabo.... 0% 0% Ne vem Verjamem v naključne klike, ki te pripeljejo na naključne strani. Tam zveš nekaj bistvenega. Verjamem v naključne pijačke ob naključnih večerih, ko naključno zbereš lokal, mizo, stol, zorni kot in razpoloženje. Verjamem v povezavo med lepo obleko in frizuro in dogodkom ali med umazanimi lasmi in trenerko in dogodkom.... 0% 0% Povabilo Ne zanima me, s čim si služiš kruh. Rada bi vedela, po čem hrepeniš in ali si upaš sanjati, da bi si izpolnil to srčno hrepenenje. Ne zanima me, koliko si star. Rada bi vedela, ali boš tvegal, da te bodo drugi imeli za bedaka zaradi tvoje ljubezni, zaradi tvojih sanj, zaradi pustolovščine tvojega življenja. ... 0% 0% Nočem videti Ko povem najbolj iskrene stvari, noben ne posluša in ne razume. Ali pa posluša, pa ne razume. Ali pa razume, pa noče poslušat. Ali pa posluša in razume, ampak noče poslušat iskrenih stvari. Mislim, da bom željam, za katere se ne potrudim dovolj, da bi jih uresničila, odvzela status želje. Preveč imam dreams- in premalo -come true.... 0% 0% Ne morem Ne vem, kako so se lahko moja glava, misli in razum bili zmožni tako ločiti. Kako je lahko en del njih tako neumen in pomilovanja vreden, ko mu pa drug del jasno pravi, da to ni prav. Kako lahko istočasno rečeš in verjameš v ja in ne hkrati? Kako?! Ne morem verjet. Zgubljam vero vase; to je smešno.... 0% 0% Pre(o)pad Do zdaj sem se ves čas trudila, da bi ugajala drugim. Od zdaj naprej naj se vsi lepo j... . Konec je. Ali me hendlaš ali me ne. Back off! PTICE VEDO Ptice vedo, kam jih nese perut, in žita vedo, čemu zorijo, in trave in veje se nemirno zganejo, ko sape večerne zadišijo. Ptice vedo in trave vedo … Jaz pa ne vem, čemu! ... 0% 0% Neverjetni nič Trajalo je mogoče kakih deset minut, ampak bilo je točno tisto, kar so govorili. Čutila nisem ničesar, sploh ni bilo nobenih posebnih misli v moji glavi, počutila sem se pa kljub temu odlično. Pa ne tisto odlično, ko se ti vriska od veselja, ampak enostavno, preprosto, naravno odlično. Nič me ni ... 0% 0% Čudaki Najhuje je, ko me močno zagrabi v prsih in v trebuhu in bi najraje preletela in premagala prostor in čas in se znašla pred natanko tisto osebo, ki bi ji rada povedala vse, kar mi leži na duši.... 0% 0% Ti in jaz Mogoče me ne boš nikoli več videl, ti pa kar tako! Katastrofa. Jaz te gledam, ti gledaš mene, seveda v zamikih; ko jaz pogledam tebe, ti strogo z očmi naravnost, tako da te jaz gledam v profil in si lažem, da me ti ne vidiš, da te gledam, ti pa se delaš, da ne veš, da te gledam.... 0% 0% Maj čojs. Jutri sem fraj, takoj pomislim, da bi lahko šla na predavanja, ki so, mimogrede, debilna. Zakaj? Zakaj si nalagam neke obveznosti, ki so v resnici neobveznosti. Ne grem! Spala bom ko krava celo dopoldne in se potem zvijala še do kosila v postelji, štrkala po daljincu, brala in se pretegovala. Ja! ... 0% 0% 2010, brez heca! Včeraj je bila pestra minuta. Prešinilo me je, da bo kmalu 2010. DVATISOČDESET! Ej halo, včeraj je bilo leto 1996, ko sem skakala na balkonu in mahala s kresničkami po zraku. Danes sem že kao samostojna, zase odgovorna oseba, študij gore dole, pričakovanje, prihodnost, najdi koga, nabasaj otroke, furaj službo in crkni.... 0% 0% Veseli december, morda januar. V bistvu nisem v nekem obdobju, ko bi vse cvetelo in bi skakala v zrak od evforije, ampak kljub temu me zadnje čase sili v neopredeljujoč smeh. Zakaj, nimam pojma. A paše. Veselim se zime, veselim se rokavic in šalov in plaščev in mraza, smešni mi bodo ljudje, ki se bomo zmrdovali ... 0% 0% Resnica zaradi glavobola. Glava me boli tako močno, da pravzaprav sploh ne vem, kaj pišem. Ali kaj bi rada napisala. Vem pa na primer, da bi mu napisala freaky mail in povedala vse, kar si mislim. Ampak ... tipi kot je on, ne morejo prenesti resnice. Ne take. In bi bilo vsega konec in jaz bi se tepla po glavi, zakaj zavraga sem hotela narediti nekaj več.... 0% 0% Moderna rekreacija. Poznam svojo zgodbo, poznam zgodbe svojih prijateljic, poznam zgodbe tudi nekaterih prijateljev, sošolcev, znancev. Vse so več ali manj podobne. No, seveda izključimo tiste srečno zaljubljene. Tiste, ki sicer niso še poročeni, se pa obnašajo in živijo tako, kot da bi skoraj bili. Kar je čisto kul, če njim tako paše.... 0% 0% Moja napaka. Vsak dan kupujem kruh in čokolado in vodo z okusom, kar se mi vse zdi tako 'itak', zakaj pa ne, tako je treba. Pride pa trenutek, ko me zlomi in hočem čutiti na vsaki pikici moje kože, da sem živa in da ožemam življenje tako, da bolj ne bi mogla. Pa ga ne. Takrat me zagrabi strah in groza in si mislim 'Šit, to je porazno.... 0% 0% Zelena luč je moja odločitev. Najtežje mi je čakati. Ko vem, da ne morem ničesar pospešiti in moram samo greti rit in iskati najboljšo zaposlitev, da se mi v glavi ne sfuzla od neučakanosti. Še hujša je pa tista bolana, ko si sama določim mejo, do katere ne bom ničesar ukrepala. Čeprav imam proste roke.... 0% 0% Dovolj spančkanja na varnem! Šit, šit, šit. Kako sem zasrala! Brezveze! To je pa tako, ko si pameten na splošno, pussy pa ko se gre zares! Ko si doma za zaklenjenimi vrati in varen, pametuješ in ti nemože niko ništa, ko pa prideš pred dejstvo in je treba pokazat nago rit, takrat pa ššc!, rep med noge! Šiiiit, pa skoraj bi izpeljala do konca! Skoraj skoraj skoraj! ... 0% 0% "Vsi tipi so isti!" Zadnje čase se mi zdi takšno in drugačno govorjenje in razglabljanje in pisanje o raznih vsakdanjih in nevsakdanjih stvareh butasto. Ja, butasto!... 0% 0% Ustvarite nov zapis (naslov) Ná, pa so mi vendarle vzeli košček dobre volje. Videla sem tipa, ki je pred mojim oknom kradel kolo. Živčno je pogledoval levo in desno in s kamnom (?) tolkel po ključavnici. Ko je mimo prišel nek starec, sem zaslišala nek hrup in ko sem spet pogledala tam, kjer je bil prej uni tipo, ni bilo nikogar več. Saj je pravzaprav banalna stvar.... 0% 0% Kaj tuhtaš ti? Ura je že usrano pozna, tudi jutri se mi bo kot vsako jutro trgalo od zaspanosti, ampak vseeno se mi zdi, da je nekje tu nekaj, kar mora biti povedano. Tako da ni še spanca zame, čeprav pravzaprav ne vem točno, kako naj svoje notranje brbotanje ubesedim. Kar se mi pogostokrat zgodi.... 0% 0% Big city life. Delam kar neke stvari, nič čustvenega, nič posebnega, navaden dan je in počutim se nevtralno. Nič mi ne manjka. Potem sem pa na pc-ju kliknila to pesem, ki mi nikoli ni bila preveč všeč, sem jo pa poslušala. In me je prav ... pretresla. Ja? Pretresla, ker me kot dosti drugih pesmi spomne ali na kak ... 0% 0% 100% čisto. To je kot droga, da si od nekoga odvisen. Sovražim, ko mi kot razlago dajo 'Jah, ljudje smo pač socialna bitja, ne moremo en brez drugega.'. Fakju. Ne me posploševat, nisem neka jebena šablona. 'Žalostna sem, fant me je zap...' - 'Oooo lubica, nisi edina!'. 'Slabo se počutim danes, nekam mi je slab...' - 'Oooo dušica, ne ga srat, a res?... 0% 0% O, mamka, mamka ... Jaz pa recimo ne razumem, zakaj se družinsko okolje tako vsidra v nas. Ker karkoli se nam zgodi v prvih letih, v otroštvu, v mladosti - to ostane za vedno. Ali ne? Kakorkoli, tudi če se nam tega uspe rešiti, je to precej težka naloga, morda tudi nemogoča. ... 0% 0% Nima veze. Ne obupat nad mano. Usekalo me je, čeprav se nisem hotela pustiti, ker je res dolgo časa minilo, da mi je duša vriskala od brezskrbnosti in kar sreče, ja, kar sreče. In ne maram praznih besed in životarjenja. In ne maram odpreti liter in pol mleka, ker ga v nekaj dneh ne spijem in potem smrdi po kislem. In mene boli srček.... 0% 0% Nič no. Saj nimam nič kaj takega za povedat in to je na nek način žalostno. Na kak drugi pa - pač, enostavno življenje.... 0% 0% Zdaj pa imaš, ambicija! Ni hotel biti sam, pa me je poklical, ni hotel družbe, pa me je odpoklical. In traja, veste, traja, da ti kapne, ker to ipak niso zadeve o solati in paradižnikih, ampak o jaz, ti, midva, kaj midva.... 0% 0% Guči rita. Vse skupaj bi lahko napisala dosti bolj ostro in v nos segajoče, pa ne bom. Ker bi vas potem zaslepila moja preodkrita odkritost in tako ne bi dojeli tistega, kar sem pravzaprav hotela reči. Kar se pogosto zgodi. No uglavnem, hodila sem po mestu, za spremembo sem bila dobre volje preden sem izstopila iz hiše in se zato res zrihtala.... 0% 0% Ne mi plastičnih buč prodajat', ok? Kako lahko nekaj besed blebetavo našminkano bejbo v trenutku spreobrne v objokano navadno punco. Nikoli ne bom preveč pametna v tem in onem trenutku, ker ko si najbolj glasen, ko najbolj razglašaš, kako se imaš pa ti fajn in kako je tvoj lajf mirna gozdna jasa - bam!, here comes the devil! ... 0% 0% Kaj pa ti veš, kaj si. Nisem sprejela projekta, mi je pa vseeno dal misliti. Lahko bi napisala kako svoje razmišljanje, lahko pa tudi nič. Dobro poznamo fizikalni zakon, da masa in energija ne moreta iz nič nastati in tudi ne izničiti. In potem se je znašla tema o smrti. Ko umreš, ko padeš na tla in enostavno nehaš živeti - kaj se dejansko zgodi?... 0% 0% 0% 0% Mala ni normalna. Ni bil dan za žur ali kaj podobno skakavega, ni šans. Ležali sva ko kladi na kavču in štrkali kanale na teveju. Potem se modelka dvigna in se se, sedé, nagne z glavo naprej. Gleda se v trebuh, s dvema prstoma zagrabi za šlauf in reče "Pizda.". Samo to. "Dej ne začni že spet," ji rečem, preden karkoli nadaljuje.... 0% 0% O houli šit. Tale dan je bil dokaj konfuzen. Konfuuuzen. Nisem šla teč, kot sem planirala (še posebej po tisti zajetni količini čokolade, ki je romala v moja usta), posode še vedno nisem pomila in ura je že skoraj sedem, jaz pa nisem napravila še ničesar, kar mora sicer biti narejeno za jutri.... 0% 0% Pred kakimi meseci nazaj bi temu razpoloženju, ki se me zdaj loteva, rekla kriza. Stokala in jokala bi, na blogu pisala obširne epopeje o svoji žalosti, prijateljicam že n-tič nalagala o svojih notranjih stiskah in vsesplošno kvakala o tem, kako sem jaz boga in kako se mi nič ne da in kako me seveda nihče ne mara. ... 0% 0% Kaj? Pred kakimi meseci nazaj bi temu razpoloženju, ki se me zdaj loteva, rekla kriza. Stokala in jokala bi, na blogu pisala obširne epopeje o svoji žalosti, prijateljicam že n-tič nalagala o svojih notranjih stiskah in vsesplošno kvakala o tem, kako sem jaz boga in kako se mi nič ne da in kako me seveda nihče ne mara. ... 0% 0% Od sosedov k mami. Na splošno sem prijazna, babicam in nosečnicam pridržim vrata, pozdravim vse sosede, razen tistih, ki mi že od malih nog nalašč pred nosom zapirajo vrata od glavnega vhoda, prijateljicam vedno zaželim srečo večer pred izpitom in najmanj zadostikrat rečem prosim in hvala.... 0% 0% Čas. Včasih od drugih pričakujem, da naredijo, česar si sama ne upam. Tolčem po mizi in dopovedujem, da se ne potrudijo dovolj in da kakšni pasivneži so in prave boječke. In ugasnem luči in grem spat. Včasih se zamislim in se zavem vseh svojih napak. Še zdaleč ne počnem vsega prav. Dostikrat tudi niham iz ene teorije v drugo.... 0% 0% Pomen trenutka. To, kar počnemo vsak dan s sabo, je premalo očitno, da bi se zavedali odgovornosti. Spet nočem pisati v nekem vzvišenem slogu, ker potem moj namen ni jasno podan in je vse skupaj samo en kup finih besed, ki jih noben ne razume. ... 0% 0% Bodi kopija, bodi in. Čutiš eno, prakticiraš pa nekaj čisto drugega, ker je pač bolj varno. Bolj pričakovano, bolj normalno. Mene nočejo videti kot čudakinjo, kot tako, ki se ne strinja s splošnim, ki bi imela neka preveč freaky nagnjenja - ne, to pač ne bo šlo.... 0% 0% |